Verjetno ste se tudi sami kdaj srečali z oglasom za prevajalske storitve po nenavadno nizki ceni. Obetajo vam hiter, kakovosten in predvsem zelo poceni prevod. Toda ali so take obljube v praksi uresničljive? Članek, ki ga berete, ni namenjen promociji tovrstnih ponudb – nasprotno, izpostaviti želim pereče težave dampinških cen, ki močno vplivajo na prevajalsko panogo. Damping cen pomeni, da ponudniki storitev znižujejo cene do točke, kjer niso več zmožni pokrivanja stroškov in zagotavljanja kakovosti, hkrati pa jemljejo delo prevajalcu, ki je postavil bolj realno ceno.

Dampinške cene v prevajalski panogi: posledice cenovnega pritiska na kakovost in trajnost dela prevajalcev

V zadnjem času se vse pogosteje pojavljajo ponudbe za prevajalske storitve, kjer cene dosegajo celo 8 evrov ali manj na avtorsko stran. Obetajo hitro in kakovostno opravljanje dela, a so cene pogosto nižje od ravni, ki bi omogočala pokritje operativnih stroškov in ustrezno izvedbo zahtevnih nalog. Namen tega članka je osvetliti probleme, ki jih prinaša cenovni damping v prevajalski industriji, ter predstaviti posledice, ki jih nizke cene imajo tako na kvaliteto prevodov kot tudi na preživetje strokovnjakov.

Kdo si lahko privošči dampinške cene?

Občasno dobim nalogo, da ocenim kakovost testnih prevodov prevajalcev, ki se potegujejo za delovno mesto oziroma dolgoročno sodelovanje v nekem podjetju. Nazadnje sem imela vpogled v tabelo, kjer so bili podatki o prevajalcih, med drugim tudi njihove cene za avtorsko stran. Zaskrbljujoče je bilo videti, da so kandidati ponujali prevode že od 8 evrov na avtorsko stran. To je cena, ki je bila že pred leti nedopustna. Kot študentka sem denimo prevajala za 12 evrov neto.

Opisi lastnih kompetenc prevajalcev so bili kar obetavni. Bogate izkušnje, različne jezikovne kombinacije, večletno bivanje ali študij v tujini. Podjetje, ki je potrebovalo prevajalce, bi z veseljem sprejelo posameznika, ki bi imel na repertoarju več jezikovnih kombinacij, saj je to bolj ugodno in praktično. Prevajalci so opravili testne prevode. Kaj sem ugotovila?

Prevajalske storitve niso bile zadostne, ustrezala je le ena kandidatka. Analiza testnih prevodov je razkrila težave, ki se kažejo v več vidikih dela.

Nedoslednost pri prevajanju: V primerih, ko se ključna beseda v izvirniku pojavlja večkrat, je bilo opaziti, da prevajalci ne upoštevajo enotne terminologije, ne ohranjajo enakih ključnih besed. Tu seveda ni šlo za umetniško svobodo, temveč za nepopravljene strojne prevode, kjer orodja, kot so DeepL, Bing in Google Translate, težko zagotovijo enotnost izrazja. Pri navodilu iger s kartami sta se v besedilu naključno izmenjevala izraza karta in kartica. Enkrat je bila češka beseda kulička prevedena kot kroglica, drugič kot žoga, tretjič kot žogica, a le prvi prevod je bil ustrezen.

Nerazumevanje izvirnika: Kandidati so pogosto izpustili besedo, ki je niso razumeli, ali so jo nadomestili z napačnim izrazom. V testnem prevodu so bile namenoma uporabljene tudi nekoliko zahtevnejše besede, vendar poudarjam, da ni šlo za znanstvena ali strokovna besedila, temveč za načeloma preproste, marketinške vsebine. Tak prevajalski oreh je bila češka beseda propisot, ki so jo prevajalci napačno prevajali kot nalepka, šablona ali pisalo.

Neupoštevanje konteksta: Prevajanje brez konteksta ni mogoče. Pomen besede se spreminja glede na sklop okoliščin, pogojev in elementov, ki besedo obdajajo. Kontekst v besedilu je enako pomemben kot beseda, ki jo prevajamo. V testnem prevodu se je zatikalo pri češki besedi kapsář, ki ima vsaj dva pomena:

- Tat, ki na javnih mestih iz žepov ljudi krade dragocenosti.

- Organizator z žepi, ki ga lahko obesimo na posteljo ali na naslon sprednjega sedeža v avtu in podobno.

V našem primeru je šlo za drugi pomen, kar je bilo iz konteksta zelo jasno. V slovenščini ni tako elegantnega izraza, kot je kapsář, in sem sprejemala kakršno koli opisno poimenovanje tega predmeta. Nekateri prevajalci pa so to prevedli v slovenščino kot žepar – torej tat, ki krade dragocenosti iz žepov. Če bi bili vsaj malce prisebni pri svojem delu, bi hitro dognali, da se je prevajalnik zmotil, saj ni upošteval konteksta, čeprav je besedo kot samostojno enoto prevedel pravilno.

Težave s slovnico: Napačni skloni, glagolske oblike in glagolski čas (dovršna oblika glagolov v sedanjiku najpogosteje pomeni prihodnjik), morda tudi zatipki. Pogosto se dogaja, da, ko svoje besedilo beremo za seboj in ga popravljamo, spremenimo kakšno besedo, vendar ne preverimo temeljito celotnega odstavka, da bi videli, ali je treba kje prilagoditi zaimke, pridevnike in končnice. To so pogoste napake, zato je treba pri tem biti zelo previden in večkrat besedilo pregledati.

Prevajalci, ki sprejmejo testni prevod, morajo upoštevati, da ga bo nekdo natančno pregledal in ocenil, in da delodajalec pričakuje vrhunski rezultat – saj gre vendar za testni prevod. Če običajen prevod pregledamo trikrat, naj bo testni pregledan vsaj štirikrat, da bo rezultat reprezentativen. Delodajalec se želi zanesti na nas, da bomo delo opravljali pošteno, a pošteno delo terja tudi ustrezno plačilo. Delodajalci, cenite prevajalce, ki ne tekmujejo s cenami, kajti to pomeni, da bodo delo opravljali vestno.

Ohranjanje profesionalnih standardov

Cilj tega članka je doseči skupno dobro, saj verjamem, da lahko skupna prizadevanja izboljšajo stanje v naši panogi. Ko nekdo ponuja prevode po smešnih cenah in se le s kotičkom očesa posveti besedilu, ki mu je bilo zaupano, je vzel delo prevajalcu, ki bi to naredil pošteno, a za ceno, ki mu omogoča preživetje. Ne pozabimo, da so prispevki, ki ji prevajalci kot samostojni podjetniki plačujemo vsak mesec, resnično visoki. Če k temu dodamo najnujnejše življenjske stroške, kot so stanovanje, hrana, oblačila in higienske potrebščine, ter upoštevamo, da prevajalci nimamo plačanega dopusta, bolniške, regresa, božičnice, prevoza, opreme, malice in še drugih nekaterim samoumevnih ugodnosti, ni presenečenje, da številni jezikoslovci niso zmožni preživeti z delom v svoji panogi in pogosto iščejo alternativne zaposlitvene možnosti, s čimer se zmanjšuje razpoložljivost strokovnjakov na trgu. To lahko vodi v dolgoročno degradacijo kakovosti prevajalskih storitev.

Za reševanje te problematike je nujno, da se v panogi okrepijo mehanizmi za vzpostavljanje cenovnih standardov, ki temeljijo na realnih stroških dejavnosti in vrednosti strokovnega znanja. Hkrati je pomembno, da naročniki razumejo, da natančen in premišljen prevod zahteva čas, poglobljeno jezikovno znanje in poznavanje kulturnih posebnosti, kar je temelj učinkovite mednarodne komunikacije. Damping predstavlja resen izziv za trajnost in razvoj prevajalske panoge. Le z medsebojnim sodelovanjem in prizadevanji za ohranjanje profesionalnih standardov lahko zagotovimo, da bodo prevajalske storitve ostale zanesljiv vir kakovostne komunikacije v globalnem okolju.

Vas zanima, kako kako izbrati kakovostnega prevajalca: Preberite ta članek. Mi privoščite, da grem poleti na morje? Naročite prevod pri meni. Pišite na korana.hollan@gmail.com